Ste že kdaj slišali rek »«delaj pametneje, ne težje«? To ni le še ena korporativna floskula – poslovna tehnologija in strategije na delovnem mestu organizacijam velikosti bolj izvedljivo kot prej omogočajo, da zmanjšajo stroške, hkrati pa povečajo produktivnost zaposlenih in zadovoljstvo strank. Tukaj v ospredje stopi optimizacija delovne sile.
Definiranje optimizacije dela
Optimizacija dela lahko temelji na inteligentni in samodejni analizi različnih možnosti rešitev s pomočjo umetne inteligence. Osnovno načelo procesa deluje tako, da se najprej določi cilj optimizacije, pa naj bo to na primer odgovornost, stroški, dobavni rok ali kombinacija naštetega.
Po tem so informacije o razpoložljivih virih in njihovih stroških ter različne spremenljivke, kot so kompetenčni profili, izbrane kot osnova za optimizacijo. Sistem obdela informacije, kar lahko traja od milisekund do nekaj minut, odvisno od tega, kaj vpliva na kriterije optimizacije in njihove omejitve. Nato se rezultati iz sistema validirajo in na koncu se odobreni načrt lahko izvede.
Optimizacija dela lahko neposredno in posredno koristi podjetju na več načinov. Najpogostejši razlog za optimizacijo je finančni dobiček. Še vedno si je treba zapomniti, da je prihranek sestavljen iz številnih različnih dejavnikov in največjo korist dosežemo s kombinacijo le-teh.
Na primer, cilj optimizacije poti je skrajšati skupno prevoženo razdaljo. Posledica tega je prihranek pri stroških goriva in delovnem času. Čeprav so ti prihranki kot taki zaželeni, prinašajo tudi »dodatne koristi«; sproščen delovni čas za druga opravila in povečan odstotek uporabe avtomobilov.
Optimizacija poganja razvoj
Pomembno si je zapomniti, da koristi optimizacije dela niso omejene samo na finančne prihranke. Optimizacija pomaga tudi pri razvoju na področju kakovosti. Izboljšanje uspešnosti lahko pozitivno vpliva na stvari, kot so delovna etika, obremenitev okolja, varnost na delovnem mestu in zadovoljstvo strank. Tukaj je kratek seznam prednosti, doseženih z optimizacijo dela:
- poveča odstotek uporabe virov in strojev;
- olajša načrtovanje in zmanjša stroške upravljanja;
- zmanjšuje obremenitev okolja;
- pomaga pri rasti in boljših storitvah;
- zmanjša količino človeških napak;
- povečuje dobro počutje zaposlenih;
- naredi informacije, ki služijo kot osnova za analizo stroškovnih učinkov, natančnejše.
V praksi so rešitve in akcijski načrti, ustvarjeni s programsko opremo za optimizacijo, zanesljivi.